Med razpravo o osnutku resolucije pod pokroviteljstvom več kot 50 držav članic je svoje komentarje podalo več kot 20 držav, ki so izrazile močno zavzetost za obravnavo medosebnega nasilja in za uporabo Globalnega akcijskega načrta SZO (WHO global plan of action) kot ključnega orodja za dosego ciljev vzdržnega razvoja na področju nasilja. Osnutek resolucije, ki so jo predlagale vlade Avstralije, Brazilije, Kanade, Gruzije, Gvatemale, Islandije, Indije, Mehike, Norveške, Švice, Tajske, Tunizije, Turčije, ZDA, Urugvaja, Zambije in države članice EU, priporoča skupščini Svetovne zdravstvene organizacije, da:

• podpre Globalni akcijski načrt SZO;
• države članice spodbuja, naj v skladu s svojimi že prevzetimi zavezami, tudi tistimi znotraj ciljev vzdržnega razvoja, na nacionalni ravni podprejo Globalni akcijski načrt SZO;
• države članice poziva, naj predlagane ukrepe uresničijo;
• partnerje povabi k uresničevanju potrebnih ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju štirih strateških usmeritev Globalnega akcijskega načrta SZO:
  • okrepiti vodenje in upravljanje zdravstvenih sistemov;
  • okrepiti nudenje zdravstvenih storitev in zmožnosti zdravstvenih delavcev, da se odzovejo;
  • okrepiti programe za preprečevanje medosebnega nasilja in
  • izboljšati pretok informacij in podatkov, ter
• pozove generalno direktorico SZO, naj ukrepe, predlagane v Globalnem akcijskem načrtu SZO, izvede in poda delno poročilo o napredku na 71. zasedanju skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, končno poročilo o doseženem napredku pa na 74. zasedanju skupščine Svetovne zdravstvene organizacije.

Globalni akcijski načrt SZO je utemeljen v znanosti in delno temelji na ugotovitvah in priporočilih poročila Stanje na področju preprečevanja nasilja na globalni ravni 2014 (Global status report on violence prevention 2014), ki so ga izdali SZO, Razvojni program ZN in Urad ZN za droge in kriminal decembra 2014. Poročilo razkriva, da je bilo v letu 2012 umorjenih 475 000 ljudi in da je umor na svetovni ravni tretji glavni vzrok smrti moških, starih med 15 in 44 let.

Kljub indikacijam, da so se stopnje umorov med leti 2000 in 2012 na globalni ravni znižale za 16%, je nasilje še vedno široko razširjeno. Nasilna dejanja, ki se ne končajo s smrtjo, posebej prizadenejo ženske in otroke. Eden od štirih otrok je žrtev fizičnega nasilja, ena od petih deklic je žrtev spolnega nasilja, ena od treh žensk je v svojem življenju žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja v intimnih partnerskih odnosih.

V poročilu Stanje na področju preprečevanja nasilja na globalni ravni 2014 je v zaključku napisano, da le tretjina od 133 držav, ki so jih vključili v raziskavo, uresničuje pobude širokega obsega za preprečevanje nasilja, kot so na primer programi za preprečevanje ustrahovanja, obiski patronažnih sester pri družinah, ki so ogrožene, podpora tistim, ki skrbijo za stare; le malo več kot polovica držav v celoti uresničuje sklop 12 zakonov, ki so splošno priznani na področju preprečevanja nasilja, četudi jih je 80% držav sprejelo; in le polovica držav ima programe, ki ščitijo in dajejo podporo žrtvam nasilja.

V skladu z Globalnim akcijskim načrtom SZO poročilo Stanje na področju preprečevanja nasilja na globalni ravni 2014 poziva h krepitvi programov na področju preprečevanja nasilja v vseh državah, k izboljšanju zakonodaje in njenemu uveljavljanju na področju preprečevanja nasilja, k okrepljenim varnostnim in pravosodnim institucijam, ki uresničujejo načela pravne države, in k izboljšanim programom za žrtve nasilja. Prav tako se zavzema za boljšo in učinkovitejšo uporabo podatkov, da bi na njihovi podlagi lahko zasnovali programe za preprečevanje nasilja in izmerili njihov učinek.

Pomembne povezave:

138th session of WHO's Executive Board agenda item WHO global plan of action

Global status report on violence prevention 2014

WHO prevention of violence

WHO violence publications and resources

67th WHA resolution on addressing violence