Vodja projekta POND Si Zdrav, dr. Lilijan Šprah, je ob začetku izvajanja izobraževalnih programov za zdravstveno osebje dejala: "Če želimo zdravstveno osebje vključiti v učinkovito verigo akterjev na področju odkrivanja in preprečevanja nasilja v družini, ga je potrebno opremiti z več znanja in izboljšanimi komunikacijskimi veščinami, ki so predpogoj za ustrezno in pravočasno ukrepanje. Šele z znanjem ter ustreznimi strokovnimi izhodišči se lahko zdravstveno osebje spoprime z marsikaterimi dilemami, zmotnimi prepričanji in zadržki, ko  se je potrebno odzivati na pojave nasilja v družini."

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., ZD Ljubljana podaja svoje videnje problema skozi oči zdravnika družinske medicine: "Kljub temu, da je globalna pogostnost nasilja približno 30%, zdravniki prepoznamo le vsako 20. žrtev. Po podatkih EU je med žrtvami nasilja v družini 4 % do 53 % žensk in 1 do 7 % moških. Raziskave kažejo, da so posamezniki , žrtve nasilja, pripravljeni zaupati svojemu zdravniku, če jih o tem povpraša. O izpostavljenosti nasilju spontano poroča le 1 od 10 žrtev."

Okolje družinske medicine je posebej primerno za odkrivanje in obravnavo nasilja v družini, ker so omogočeni večkratni stiki žrtev nasilja z zdravstvenim sistemom (žrtve pogosteje vstopajo v sistem), timi v družinski medicini  imajo pogosto kontinuiran, partnerski, zaupen odnos s svojimi bolniki/bolnicami, okolje je varno, zaupno, podporno, nevtralno, brez obsojanja žrtve, zdravnik družinske medicine pogosto pozna cele družine in njihovo dinamiko, osebni izbrani zdravnik pogosto živi v istem okolju kot njegovi bolniki, omogoča posredovanje informacij, izvajanje preventive, podpore, ozaveščanja žrtev, povzročiteljev nasilja in družinskih članov.

Francka Premzel, univ. dipl. soc. del., CSD Maribor, pa je v svojem nagovoru poudarila nujnost sodelovanja zdravstvenega resorja pri vzpostavljanju ničelne tolerance za nasilje v družini: "Izjemno pomembna je vloga zdravstvenega resorja v začetku, največkrat  žrtev svojo stisko in vzroke zanjo,  najprej zaupa svojemu osebnemu zdravniku/ci. Iz opravljene analize med ranljivimi skupinami, ki je že bila opravljena v okviru projekta POND_SiZdrav je bilo to prepoznano."

Adil Huselja, univ. dipl. soc., Sindikat policistov Slovenije je izpostavil vlogo Policije pri srčevanju z nasiljem v družini: »Policija oziroma policisti se z nasiljem v družini srečujejo vsakodnevno. V primerih nasilja v družini je policija navadno prva, ki jo pokličejo k posredovanju oziroma tista, ki pomaga pri zaščiti žrtve. Prvi prihod policistov na kraj je ključnega pomena, saj je od njega in prvih ukrepov odvisno ali bodo uporabljene vse zakonske možnosti za zaščito žrtve ter začetek aktivnosti za dokončno preprečitev nadaljnjega izvajanja nasilja. Poleg sodelovanja na državni oziroma sistemski ravni med pristojnima ministrstvoma, ki je ključnega pomena je najpomembnejša vez na lokalni ravni, med zaposlenimi na policijski postaji in zdravstvenih domovih. Policisti kot najboljše sodelovanje ocenjujejo postopke z ekipami in zdravniki nujne medicinske pomoči, kjer se zadeve rešujejo hitro, enostavno in brez zapletov.«

Projekt POND_SiZdrav je v mesecu februarju (2015) pričel izvajati konzorcij projektnih partnerjev sestavljen iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti,  Zdravniške Zbornice Slovenije, Centra za socialno delo Maribor, Zavoda Emma (Center za pomoč žrtvam nasilja)  in St. Olavs University Hospital, Forensic department Brøset, Centre for research and education in forensic psychiatry. Projekt se bo zaključil aprila 2016. Vanj je vključenih čez 60 projektnih članov (raziskovalci iz različnih področij; zdravniki različnih specialističnih smeri; strokovnjaki iz področja komunikacije, pedagogike, informacijsko komunikacijske tehnologije, idr; socialni delavci; predstavniki NVO). Eden od ključnih ciljev projekta je tudi vzpostavitev interdisciplinarnega izobraževalnega programa za povečevanje kompetenc zdravstvenega osebja pri prepoznavanju in obravnavanju žrtev nasilja v družini. V okviru usposabljanj zdravstvenih delavcev bo pozornost namenjena tudi vidikom prepoznavanja in obravnavanja žrtev nasilja v družinah ranljivih skupin (med migranti, Romi, brezposelnimi, starejšim, ruralnim prebivalstvom).