Ocena stopnje ogroženosti žrtve (povzeto po Strokovnih smernicah, 2015)
Med pogovorom z žrtvijo nasilja je nujna ocena stopnje ogroženosti žrtve, saj bo pomembno vplivala na nadaljnjo obravnavo in na usodo žrtve. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji:
- Koliko časa že traja nasilje?
- Ali ste trenutno v nevarnosti?
- Ali se je v zadnjem času nasilje stopnjevalo in postajalo vse bolj ogrožajoče?
- Ali menite, da bi bila vaša varnost ogrožena, če bi se vrnili domov?
- Ali imate na voljo kakšno varno lokacijo, kamor lahko greste?
- Ali je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok?
- Ali je že prihajalo do policijskega posredovanja zaradi nasilja v družini?
- Ali ste bili zaradi posledic nasilja že kdaj zdravljeni/hospitalizirani?
- Ali ste zaradi fizičnega nasilja že iskali zatočišče in pomoč zunaj doma?
- Ali je vaš partner vas ali vaše otroke kdaj zadrževal proti vaši volji?
- Ali vas partner nadzoruje ali zasleduje?
- Ali vam je povzročitelj nasilja kdaj grozil z orožjem ali ga celo uporabil?
- Ali se bojite in menite, da je vaše življenje trenutno v nevarnosti?
- Ali je partner kdaj grozil, da bo ubil vas, otroke ali sebe?
- Ali vaš partner zlorablja alkohol ali droge?
- Ali se je nasilje začelo v času nosečnosti?
- Ali ste morda že razmišljali o samomoru ali ga poskušali narediti?
Stopnjo ogroženosti ocenjujemo glede na interakcijo značilnosti povzročitelja, žrtve nasilja in razpoložljive socialne mreže. Pri tem si lahko pomagamo s podatki v spodnji tabeli (Tabela). Celostna ocena stopnje ogroženosti je naloga pristojnega centra za socialno delo, ki bo v nadaljevanju postopka razpolagal z vsemi podatki, pomembnimi za izdelavo te ocene. Prav tako lahko center za socialno delo pripravi načrt pomoči in varnostni načrt za žrtev. Tudi zdravstveno osebje se z žrtvijo lahko o tem pogovori.
|
Stopnja ogroženosti
|
Povzročitelj
|
Žrtev
|
Socialna mreža
|
|
Osnovna
|
- grozi, a delno prevzema odgovornost za svoje nasilno vedenje,
- kaže pripravljenost za sodelovanje z institucijami,
- -ni novih izbruhov nasilja
|
- meni, da povzročitelj nasilja groženj ne bo uresničil,
- -ni socialno izolirana, ima potrebne informacije o možnostih zaščite, - ne boji se, meni, da bi se moral povzročitelj nasilja vključiti v obravnavo.
|
- sorodniki, sosedje, prijatelji in sodelavci ne opravičujejo nasilnega vedenja,
- žrtev nasilja ima podporo socialne mreže pri ukrepanju ob morebitnih ponovnih izbruhih nasilja.
|
|
Srednja
|
- grozi, da bo poškodoval ali ubil družinske člane ali sebe,
- -ne prevzema odgovornosti za lastno nasilno vedenje in odgovornost prelaga na žrtev ali na situacijo,
- -nasilje traja dlje časa, njegova intenziteta in pogostost se povečuje.
|
- je prestrašena in na podlagi predhodnih izkušenj verjame, da bo povzročitelj nasilja grožnje uresničil,
- -načrtuje odhod, a nima izdelanega varnostnega načrta.
|
- prisotni so rizični psihosocialni dejavniki, (brezposelnost, alkoholizem, revščina, stanovanjski problemi …),
- socialna mreža podpira žrtev nasilja pri aktivnostih, ki jih bo izvedla za izhod iz nasilja.
|
|
Visoka
|
- -odkrito grozi in se nasilno vede, poseduje orožje, ne prevzema odgovornosti za nasilje in nima interesa za spremembe,
- kaže visoko stopnjo ljubosumja, nadzoruje žrtev,
- ima zgodovino nasilnega vedenja,
- pogostost in intenziteta nasilja se stopnjujeta,
- -opaziti je osebnostne lastnosti, ki kažejo na obsesivno, sadistično ali psihopatsko osebnost.
|
- -občuti izrazit strah pred povzročiteljem,
- -na podlagi prejšnjih izkušenj je prepričana, da je povzročitelj nasilja sposoben uresničiti grožnje, da bo poškodoval njo ali otroke,
- -nima izdelanega varnostnega načrta,
- prisotne so strategije preživetja, ki blokirajo aktivnost žrtve.
|
- prisotni so visoko rizični psihosocialni dejavniki (kronična brezposelnost, duševna bolezen, alkoholizem, odvisnost od drog, smrt v družinskem krogu, kronične bolezni, posttravmatska stresna motnja),
- žrtev nasilja nima podpore v okolju.
|
VIR
Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, 2015.