Ptsm

POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA (PTSM)

Karmen Urška Modic

Pri osebah, ki so izpostavljene nasilju v družini, se lahko razvije PTSM. Žrtev nasilja v družini s PTSM se skuša izogibati vsemu (npr. situacijam in pogovorom), kar jo spominja na dogodek, hkrati pa je manj odzivna za vsako drugo dogajanje. Nastopi lahko tudi izguba spomina na dogodek. Zmanjšata se siceršnje odzivanje in dejavnost v vsakdanjem življenju, kar se odraža v obliki občutka odtujenosti, zmanjšanega zanimanja in veselja ter čustvene otopelosti.

PTSM je intenzivna tesnobna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka oziroma travme (in/ali kumulativne travme), največkrat nasilja, ki ogroža življenje. Nastane kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne in travmatske dogodke. To so lahko tudi fizično, spolno, psihično nasilje ter druge subtilnejše oblike nasilja in zanemarjanja. Ob tem je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku. Določena ranljivost ali osebnostne značilnosti lahko znižajo prag za nastanek sindroma ali pa otežijo njegov potek, vendar te lastnosti same po sebi niso niti potrebni niti zadostni razlog za nastanek motnje, pač pa je najpomembnejša resnost travmatičnega dogodka.

Če se travmatični dogodki ponavljajo, npr. ponavljajoče se fizične in/ali spolne zlorabe, čustveno zanemarjanje, se tak način odzivanja lahko utrdi (kronificira). Kronificirana PTSM pomeni, da so ti dogodki spremenili delovanje in tudi strukturo centrov v možganih, ki so odgovorni za odzivanje na okoliščine, ki jih zaznamo kot nevarne oziroma stresne. Posledica je lahko huda panična motnja, kronična depresivnost ali pa spremembe osebnostne strukture (mejna osebnostna motnja).

Osebe pogosto ne omenijo travmatičnega dogodka že kar na začetku, pač pa govorijo o težavah s spanjem, nočnih morah, depresiji, otopelosti, izbruhih jeze in razdražljivosti. Ko prepoznajo zvezo s travmatičnim dogodkom, poročajo o živih, vsiljivo se ponavljajočih mislih o travmatičnem dogodku in njegovem nenehnem podoživljanju. Za PTSM so značilna tudi  »flash back« doživetja ter močni čustveni ali telesni odzivi ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek. Ves čas se kažejo znaki povečanega vzburjenja, ki so podobni tistim pri generalizirani anksioznosti (motnje spanja in nespečnost, razdražljivost, izbruhi jeze, težave s koncentracijo, plašljivost ipd.).

Neprepoznana in nezdravljena PTSM se pogosto prelevi v generalizirano anksioznost, depresijo ali v hujše psihosomatske težave. Depresija se lahko pojavi ločeno od anksioznih motenj, vendar pa skoraj 60% bolnikov doživlja tako simptome depresije kot tudi simptome anksioznih motenj. Nezdravljene anksiozne motnje (npr. generalizirana anksiozna motnja, socialna fobija, panična motnja in obsesivno-kompulzivna motnja) povzročajo hud emocionalni distres, človeka zelo izčrpajo in povzročijo veliko trpljenje bolniku in njegovim bližnjim.

Viri

American Psychiatric Association. Diagnostic and statistical manual of mental disorders: Text revision (4 th rev. ed.).  Washington, Author, 2000.

Inštitut za razvoj človeških virov. Pridobljeno 31. 8. 2015 s spletne strani:  www.psihoterapija-ordinacija.si.

Kocmur M. Nevrotske, stresne in somatoformne motnje. V: Tomori M, Ziherl S, urednika. Psihiatrija, Ljubljana, Litterapicta, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999: 229-254.

Sadock BJ,  Sadock VA. Kaplan and Sadock's Synopsis of Psychiatry: Behavioral Science / Clinical Psychiatry. (10. izd.). New York, Lippincott Williams and Wilkins, 1985.

Anonimna prijava
nasilja v družini

(Ni namenjena prijavi po službeni dolžnosti)

Projekt je sofinanciran v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, sofinanciranje se izvaja v višini 606.941,85 EUR. Koordinator programa je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Norway grants

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko